Papež Frančišek: Privilegiran prostor srečanja z Jezusom Kristusom so lastni grehi

VATIKAN (četrtek, 4. september 2014, RV) – Moč krščanskega življenja je v srečanju med našimi grehi in Kristusom. Kjer tega srečanja ni, Cerkve propadajo in kristjani so mlačni. Tako je zatrdil papež Frančišek danes zjutraj, ko je v kapeli Doma sv. Marte daroval sveto mašo. Med homilijo je dejal, da nam Peter in Pavel pomagata razumeti, da se kristjan lahko ponaša z dvema stvarema: »Z lastnimi grehi in s križanim Kristusom.« Preoblikovalna moč Božje Besede izhaja iz te zavesti.

O tem govori apostol Pavel v 1. pismu Korinčanom, ko tiste, ki se imajo za modre, vabi, naj postanejo nori, da bodo postali modri, kajti »modrost tega sveta je pri Bogu norost«. »Pavel nam pravi, da moč Božje Besede, tista, ki spreminja srce, ki spreminja svet, ki nam daje upanje, ki nam daje življenje, ni človeška modrost: ni v lepem govorjenju in v lepem načinu, kako stvari povedati s človeško razumnostjo. Ne. To je norost, kot pravi on. Moč Božje Besede prihaja od drugod. Moč Božje Besede gre tudi preko srca pridigarja, zato Pavel tistim, ki Božjo Besedo oznanjajo, reče: ‘Postanite nori.’ To pomeni, ne zanašajte se na vašo modrost, na modrost sveta.«

Tudi apostol Pavel, kot je nadaljeval papež Frančišek, se ni ponašal s svojim študijem. Četudi je »študiral z najpomembnejšimi profesorji v tistem času«, se je ponašal le z dvema stvarema: »On sam pravi: ‘Ponašam se samo s svojimi grehi.’« To vzbuja ogorčenje, je dodal papež. A Pavel nato, v nekem drugem odlomku, reče še: »Ponašam se samo s Kristusom, in to križanim.«

»Moč Božje Besede je v tem srečanju med mojimi grehi in Kristusovo krvjo, ki me zveliča. In kadar tega srečanja ni, v srcu ni moči. Kadar se pozabi na to srečanje, ki smo ga v življenju doživeli, postanemo posvetni, o Božjih stvareh želimo govoriti v človeškem jeziku. A to ne pomaga, ne da življenja.«

Tudi Peter, kot beremo v evangeljskem odlomku o čudežnem ribolovu, izkusi srečanje s Kristusom, ko se obenem zave lastnega greha. Vidi Jezusovo moč in vidi samega sebe. Vrže se k njegovim nogam in reče: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek.« V tem srečanju med Kristusom in mojimi grehi, je poudaril papež Frančišek, je zveličanje. »Privilegiran prostor srečanja z Jezusom Kristusom so lastni grehi. Če kristjan ni sposoben počutiti se grešnika in zveličanega s krvjo Kristusa, Križanega, je kristjan na pol poti, je mlačen kristjan. Ko naletimo na propadajoče Cerkve, ko naletimo na propadajoče župnije, propadajoče ustanove, tamkajšnji kristjani zagotovo nikdar niso srečali Jezusa Kristusa ali pa so na to srečanje z Njim pozabili.«

»Moč krščanskega življenja in moč Božje Besede, je prav v tistem trenutku, ko jaz, grešnik, srečam Jezusa Kristusa, in to srečanje življenje obrne na glavo, ga spremeni … In ti da moč, da zveličanje oznaniš drugim.« Na koncu je papež Frančišek povabil, da bi si zastavili nekaj vprašanj. Sem sposoben reči Gospodu »jaz sem grešnik«? In to ne samo teoretično, ampak priznati konkreten greh? Sem sposoben verjeti, da me je prav On, s svojo krvjo, odrešil greha in mi dal novo življenje? Zaupam v Kristusa?

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan