Pri papeževi jutranji maši zakonski pari: Stebri krščanskega zakona so zvestoba, vztrajnost in rodovitnost

VATIKAN (ponedeljek, 2. junij 2014, RV) – Zvestoba, vztrajnost in rodovitnost. To so tri lastnosti, ki zaznamujejo Jezusovo ljubezen do Cerkve, njegove neveste. Prav tako so lastnosti vsakega pristnega krščanskega zakona, ki je torej zvest, vztrajen in rodoviten. O tem je papež Frančišek govoril danes zjutraj med sveto mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte. Udeležilo se je je okoli petnajst zakonskih parov, ki letos praznujejo 25, 50 ali 60 let zakonskega življenja. Papež Frančišek je zato med homilijo razmišljal o treh stebrih zakonske zveze: zvestobi, vztrajnosti in rodovitnosti. Vzor zanje najdemo v ljubezni, ki jo je Jezus gojil do Očeta, do svoje Matere in do Cerkve. Jezusova ljubezen do slednje je velika, je zatrdil papež. »Jezus se je poročil s Cerkvijo iz ljubezni. Je njegova nevesta: lepa, sveta, grešna, a jo enako ljubi.« To ljubezen zaznamujejo tri lastnosti: »Je zvesta ljubezen. Je vztrajna ljubezen – Jezus se nikoli ne utrudi ljubiti svoje Cerkve. In je rodovitna ljubezen.«

»Jezus je zvest,« je pojasnjeval Frančišek. Sv. Pavel v enem od svojih pisem pravi: ‘Če ti priznaš Kristusa, te bo on priznal pred Očetom; če ti zanikaš Kristusa, te bo on zanikal; če ti nisi zvest Kristusu, on ostane zvest, kajti ne more zanikati samega sebe.’ »Zvestoba je bistvo Jezusove ljubezni. In Jezusova ljubezen v njegovi Cerkvi je zvesta.« Enako velja tudi za zakonsko zvezo: »Zvestoba je kot luč nad zakonom. Zvestoba ljubezni. Vedno.«

Pomembna je tudi neutrudnost pri vztrajanju v zvestobi. Tako kot je to Jezusova ljubezen do njegove neveste. Cerkev sicer velikokrat Jezusu ni zvesta, a on ji odpušča. Tudi zakonca velikokrat morata prositi odpuščanja drug drugega in tako se zakonsko življenje ohranja. »Zakonsko življenje mora biti vztrajno,« je poudaril papež. V nasprotnem primeru ljubezen ne more iti naprej. »Vztrajnost v ljubezni, v lepih in težkih trenutkih, tudi ko so težave: z otroki, ekonomski problemi itd. A ljubezen vztraja, gre dalje, vedno išče rešitve, da bi rešila družino.«

Tretja lastnost je rodovitnost. Po Frančiškovih besedah Jezusova ljubezen da Cerkvi rodovitnost: z novimi rojstvi, krsti in tako Cerkev raste v tej svoji poročni rodovitnosti. V zakonu je ta rodovitnost lahko tudi postavljena na preizkušnjo, ko na primer zakonca ne moreta imeti otrok ali pa so otroci bolni. V teh preizkušnjah pari zrejo v Jezusa in črpajo moč iz rodovitnosti, ki jo Jezus naklanja svoji Cerkvi, je zatrdil papež. Obstajajo pa tudi stvari, ki Jezusu niso všeč, pri čemer je izpostavil prostovoljno nerodovitne zakone: »To so zakonci, ki nočejo imeti otrok, ki želijo biti nerodovitni.« Kultura blagostanja nas je namreč prepričala, da je bolje ne imeti otrok. Na ta način oseba lahko potuje po svetu, ima hišo na podeželju, živi mirno. Bolje in udobneje je imeti psa, dve mački in tako se ljubezen usmeri na te živali. Na koncu ta zakon pride do starosti v osamljenosti, do zagrenjenosti v osamljenosti. Ni rodoviten.

Prispevek je s spletne strani radia Vatikan.