Skoči na vsebino

24. navadna nedelja, 17. september 2017

24. NAVADNA NEDELJA, 17. september

  • 20.00 – sestanek za glasbenike

PONEDELJEK, 18. september

  • V pisarni sprejemamo mašne namene za oktober in november!
  • 17.45 – vaje za Otroški pevski zbor

TOREK, 19. september

  • 17.00 – uvodni sestanek za starše predšolskih otrok, ki bodo obiskovali Katehezo Dobrega pastirja (dvorana)

SREDA, 20. september

  • 17.30 – srečanje Apostolstva Cirila in Metoda, voditelj p. Zdravko Jakop (dvorana)

SOBOTA, 23. september

  • 17.30 – srečanje Frančiškovega svetnega reda

25. NAVADNA, 24. september – SLOMŠKOVA NEDELJA

  • 10.00 – družinsko mašo oblikujejo veroučenci 6. razreda in njihovi starši

*  *  *  *  *

V PRIPRAVI NA ŽUPNIJSKO PRAZNOVANJE se obračam na vas s prošnjo, da bi osebno  povabili svoje sorodnike, sosede, prijatelje in znance, da se bomo v čim večjem številu veselili 90-letnice posvetitve našega svetišča, že med 3-dnevnico, posebej pa v sredo, 4. oktobra ob 19h, ko nas bo obiskal provincialni minister p. Marjan Čuden! Obenem se priporočamo za domače pecivo in pijačo za pogostitev po  mašah na žegnanjsko nedeljo, 1. oktobra – prinesite ga, prosim, razrezanega v soboto ali v nedeljo zjutraj pred pisarno.

NUJNA OBNOVA STARE CERKVE – še to jesen bo treba zbrusiti in na novo prebarvati zvonik stare cerkve (predračun za višinska dela je 1.500 €), naslednje leto pa bomo morali odkriti tudi streho in preveriti stanje lesenega ostrešja in opečnate kritine.

JUBILEJU NAPROTI - »Pot do Plečnikove cerkve v Šiški«
»Ko je mojster Plečnik dan po prazniku sv. Frančiška l. 1924 poslal provincialu študijo za novo cerkev, je zapisal, da je storil, kar je “v tem času ravno vedel in znal. Tudi za to malo bodi Bog počeščen, bi nemara rekel sv. Frančišek.” Arhitekt je v tem času delal tudi v Pragi in sicer načrt za cerkev Srca Jezusovega, ki si jo je zamislil kot enovito prostorno dvorano. Za šišensko cerkev, kjer je prostor oblikovan z mogočnimi stebri, je uporabil prvi osnutek praške cerkve. Načrti za monumentalno cerkev 47m dolgo, 34m široko in 13m visoko, z 20 stebri v notranjosti, impozantno štiristebrno fasado in zvonikom na nasprotni strani, so naročnika (t.j. vodstvo Frančiškanske province) navdušili, več pomislekov pa so imeli na škofiji, češ da je preveč podobna poganskemu templju…« (povzeto po: Branko Šuštar, Mohorjev koledar 1990) V resnici pa je Plečnik prav z našo cerkvijo v največji meri uresničil kristo-centričnost katoliške liturgije – ki jo je šele 40 let kasneje izpostavil II. vatikanski koncil!