10.00 – SREČANJE STAREJŠIH IN BOLEHNIH – po maši druženje v dvorani in skupno kosilo
ŠMARNICE V MESECU MAJU
Vsak večer ob 18.30 molimo rožni venec, ob 19. uri preberemo šmarnično branje, ki je letos posvečeno duhovniku mučencu Filipu Terčelju. Litanije po asiškem napevu opravimo ob koncu maše.
Večernic v mesecu maju ne molimo skupaj.
PETEK – 12. 5.
17.00 – DRUŽINE PRVOOBHAJANCEV
Vaja za sodelovanje pri slovesnosti evharističnega uvajanja otrok, ki že tretje leto obiskujejo verouk in so na prejem zakramenta edinosti in ljubezni pripravljeni. Otroci bodo prejeli zakrament sprave (spoved) že drugič, seveda pa ste povabljeni tudi starši, sorodniki in botri otrok, da prejmete zakrament Božjega usmiljenja. Na voljo bomo trije duhovniki.
ŠESTA VELIKONOČNA NEDELJA – 14. 5.
10.00 – SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA
Z Jezusom v Evharistiji se bo srečalo 19 otrok. Molimo zanje in za njihove družine, da bi vse življenje ostali trdno povezani z Jezusom.
19.45 – ORGELSKI RECITAL – v svet novodobne orgelske glasbe nas bo popeljal Tine Likovič; lepo vabljeni!
ŠMARNIČNA POBOŽNOST
Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki.
S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli.
Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851, od tod pa se je hitro razširila po vsej slovenski deželi. Besedilo za to pobožnost z naslovom Mesec Marije je že leta 1842 iz francoščine priredil Davorin Trstenjak.
Leta 1852 so to marijansko pobožnost obhajali v ljubljanskem Alojzijevišču, leta 1855 so pobožnost obhajali že v romarski cerkvi na Kalobju, leta 1860 v mariborskem bogoslovju.
Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi.
Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi.
Še danes je ta navada marsikje ohranjena, čeprav imajo danes po cerkvah šmarnice največkrat med mašo.
Mašni nameni v tem tednu
